Mene je navdušil že sam sprehod po centru mesta, ki je res lep, škoda le, da ni zaprt za promet, saj bi bil sicer naravnost pravljičen. Ozke ulice, urejene hiše in drobni detajli so tisti, ki naredijo piko na i.
Med sprehodom naredite vsaj dva postanka (poleg obvezne kavice in slastne tortice v mestni kavarni, seveda). Obiščite najstarejšo hišo v Tržiču, približno 250 let staro Kurnikovo hišo. Za obisk se morate najaviti, ampak se res splača – poleg tega, da si boste ogledali razstavo kolarstva, in izvedeli, kako so včasih živeli (otroci so izvedeli marsikaj zanimivega, med drugim to, koliko ljudi naenkrat je včasih spalo v eni sami postelji), se lahko dogovorite tudi za različne delavnice. Mi smo delali ‘flike’, nekakšne kruhke, ki malo spominjajo na pico in ko so se spekle v črni kuhinji, smo jih tudi pojedli. Otroci so bili zelo ponosni na svoje izdelke.
Kurnikova hiša sodi po okrilje Tržiškega muzeja, ki je prav tako obvezen postanek v Tržiču. Sploh, če imate otroke, saj je zelo interaktiven. Otrokom nihče ne bo rekel, da se česa ne smejo dotakniti, ob vstopu pa bodo prejeli tudi knjižico, v kateri bodo lahko reševali različne naloge, lepili nalepke in zbirali žige, medtem, ko se boste sprehajali skozi različne sobe.
Izvedeli boste marsikaj o zgodovini smučanja, usnjarstva, čevljarstva in kolarstva, otrokom pa bo verjetno najbolj zanimiva zmajeva soba. Zmaji imajo namreč v zgodovini mesta pomembno vlogo. Kakšno? Vsega vam seveda ne morem izdati.
Če Tržič obiščete poleti, se lahko ohladite tudi na Gorenjski plaži, seveda pa nikakor ne smete izpustite tudi zanimive narave, ki ga obdaja … O tem pa v naslednji objavi.
In še to – če se odločite, da bi v Tržiču preživeli več kot le en dan (kar vam močno priporočamo), sta tule dva predlogaza družinam prijazne nastanitve, v tej objavi pa preberite o zanimivem sprehodu po Dovžanovi soteski in obisku rudnika živega srebra.
